Zadnje kolumne

S 1. januarjem 2012 smo vstopili v Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijskega solidarnosti, v katerem želijo Evropska unija in države članice vzpodbujati uresničenje vizije družbe vseh starosti, podaljšanje življenjske dobe obrniti v prid starostnikom in drugim generacijam, vzpodbujati zaposlovanje in ohranjanje delovne aktivnosti tudi za tiste, ki so že upokojeni, skrbeti za dolgotrajno bolne in invalidne posameznike, vzpodbujati mobilnost starejših, zdravo staranje, neodvisno življenje doma, strpnost in vključitev v informacijsko družbo, ki je postala nuja vsakdana. Bomo to zmogli? Ali lahko Evropsko leto in vključitev celotne družbe, ne le naše, tudi preostalih držav Evropske unije, pri tem pomaga? > Več...

Danes je že notorno dejstvo, da smo priča hipertrofiji raznoraznih pravnih pravil in pravnih aktov. Bržkone je to globalni pojav, ki tare predvsem zahodno civilizacijo, v kateri se je birokratski državni pravni aparat kot značilnost modernega prava in države še posebej razbohotil. Za moderno in tudi sodobno birokratsko državo je namreč značilno stalno naraščanje pravnih aktov. > Več...

Dinamika dogajanj v EU postaja vse bolj intenzivna. Finančna kriza je zarezala globoko in se premika še globlje. Najtežje je za države, ki se z ekonomsko resnico niso zmogle soočiti poprej, niti danes. Med njimi prednjači Grčija. Kot poročajo mediji, se v EU krepi prepričanje, da Grčiji ni več mesta v evro-skupini. > Več...

V slovenski akademski skupnosti že lep čas vre. Nekaj te pare že puha tudi v splošno javnost. Glave deležnikov v visokem šolstvu so pregrete že nekaj let, najmanj od časa uvajanja temeljne reforme terciarnega izobraževanja, tj. bolonjske reforme. Najbolj je zavrelo pred kratkim, z zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. »Okupatorji« so vsi v en glas kazali na omenjeno reformo kot na poglavitnega grešnega kozla za kaotične razmere na fakultetah. Med glavnimi očitki tej reformi so komercializacija, privatizacija, neokolonializem ter profanizacija visokošolskega izobraževanja. Študenti tako bentijo, profesorji so nezadovoljni, Alma Mater Studiorum pa se obrača v grobu. > Več...

Nek potencialni spreobrnjenec naj bi nekoč prišel do rabina Hilela in ga vprašal, ali ga lahko nauči celotno Postavo (Toro), medtem ko stoji na eni nogi. Rabin je odgovoril: »Kar je tebi odvratno, tega ne delaj svojemu mejaku: to je vsa Postava, vse drugo je le razlaga; zdaj pa pojdi in jo študiraj.« Kakor pri Tori, tako pri pravu. > Več...

Zadolževanje slovenske države v zadnjih letih narašča z vrtoglavo hitrostjo. Večina interesnih skupin zato soglaša, da je potrebno omejiti javnofinančne izdatke, in fiskalno pravilo zapisati v besedilo slovenske ustave. Kljub temu se v javnosti pojavljajo lahkotna stališča, da je ustavno omejevanje javnega zadolževanja nepotrebno ter nesmiselno. > Več...

Kultura. Na kaj nas beseda spominja? Kdo je kulturen in kaj kulturno? Pomislimo morda celo na bonton, pa na dostojno obnašanje, morda branje knjig in še kakšno proslavo. Je to to? Jo torej sploh kdo še rabi, ko pa dandanes ljudje hodijo drug po drugem, zmagujejo močnejši in celo nekulturni? Če bo takih največ, jih ne bo moč niti obsojati, saj manjšina ne more kritizirati večine. Vsaj ne uspešno. Naj jo torej zanemarimo, pozabimo? Ne. > Več...

Kljub temu, da je od sprejema Ustave (1991) do danes ustavna stroka že opozorila na relativno veliko ustavnih določb, ki bi jih bilo mogoče izboljšati ali nadomestiti z boljšimi, je večina takšnih ustavnih vprašanj zanemarljiva v primerjavi s problemi pri udejanjanju pravne države na ravni zakonodaje ter v pravosodni, upravni, gospodarski in drugi pravni praksi. > Več...

Govorjenje o krizah je postalo že klišejsko. Kamorkoli in h komurkoli obrnemo svoje uho, naletimo na krizo: ekonomsko, moralno, vrednostno, družbeno, pravno, pač krizo vse kriz. Ta inflacija besed o krizi izvira v in je posledica psiholoških mehanizmov samoobrambe. Če je kriza povsod, potem je to že stanje normalnega. Kar je normalno, običajno, pa ni vzrok za skrb. > Več...

Debate, ki so se razvnele o in ob zadnjih volitvah v državni zbor so vsaj v določenem segmentu takšne, da se človek resnično vpraša, v kakšni meri je postalo pri nas sovraštvo legitimen motiv javne razprave in seveda, kam pravzaprav  to vodi. > Več...

Za evroskeptike je bilo sodelovanje v evropski politični razpravi vedno do določene mere shizofreno, saj pomeni procesno potrjevanje tistega, čemur vsebinsko nasprotujejo. Z novo možnostjo evropske državljanske pobude se težava seli še na področje neposredne demokracije: tudi tu evroskepticizma ne more biti brez uspešnega izoblikovanja čezmejnih evropskih partnerstev, torej ravno tistega, v kar dvomi. > Več...

V zadnjih tednih se v slovenskem javnem prostoru pojavljajo stališča, da človekove pravice varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti. Država naj ne bi bila zavezana in pristojna varovati človekovih pravic v razmerjih med zasebnimi subjekti. Ali torej človekove pravice res varujejo posameznika samo v razmerju do državne oblasti ? > Več...

Nevladne organizacije rabimo ključne državne ukrepe, spremembe statusne zakonodaje, davčne olajšave za donacije, pospeševalne ukrepe za socialno podjetništvo in izboljšanje vključevanja javnosti v oblikovanje predpisov za delo nevladnikov. Združujemo namreč več kot milijon članov, ki pripadajo 24.000 nevladnim organizacijam. Slovenija se s tem, torej tako po številu nevladnih organizacij kot tudi izjemnem številu prostovoljcev, uvršča v sam svetovni vrh, žal pa politika delovanja nevladnega sektorja še ne vzpodbuja in mu ne pomaga, vsaj ne v zadostni meri.

Kljub nekaterim pozitivnim spremembam. > Več...

Za kakovostno opravljanje poklica ali dejavnosti sta odločilna dva človeška dejavnika: znanje in značaj. Oba hkrati in v pravem sorazmerju. Če so pri enem od obeh dejavnikov prisotne hujše pomanjkljivosti ali skrajnosti, ali če sta oba v pretiranem nesorazmerju, človek ne more dobro opravljati svojega poklica ali kake druge dejavnosti. > Več...

Živeti v mladi državi, s še ne docela oblikovano (ustavno)pravno in politično prakso, je poseben privilegij. Vsi skupaj smo namreč del, ne družbenega eksperimenta, to se sliši preveč radikalno, prav gotovo pa družbenega laboratorija. Pravila dela in raziskovanja v tem laboratoriju še niso povsem izpiljena, zato glede njih včasih vlada precejšnja zmeda, celo zmešnjava. > Več...